Protivlomni sistemi
By admin
Danes najpogostejπa in najbolj razπirjena oblika varovanja so protivlomni sistemi. Vsak protivlomni sistem sestavljajo: senzorji, centrala, tipkovnica in sirena. Ker je učinkovitost sistema v veliki meri odvisna od vsake posamezne komponente, je smiselno predstaviti
vsak del posamično.
1. SENZORJI
Senzor alarmnega sistema nam omogoEa zaznavo spremembe, ki sproai alarm. Vsak senzor je vezan na alarmno centralo, ki v primeru prejetega signala senzorja ustrezno obdela podatek in sproai akcijo.
Ločimo več vrst senzorjev, ki se razlikujejo glede na uporabljeno tehnologijo zaznavanja.
a) notranji infrardeči senzorji premika
So najbolj razširjen način za zaščito prostorov. Senzor uporablja infrardeEo energijo. Signal, ki sproai alarm, je sprememba temperature znotraj žarka pokritja.

b)Notranji senzorji premika dvojne tehnologije
Velikokrat je pri zahtevnejših aplikacijah zahtevana večja zanesljivost delovanja. V tem primeru se uporabljajo senzorji dvojne tehnologije – en senzor združuje v sebi dva elementa – infardečega in mikrovalovnega. Za proženje alarma v tem primeru potrebujemo signal z obeh senzorjev -
- infrardeči zazna spremembo temperature
- mikrovalovni pa vstop objekta v polje varovanja.

c)Zunanji infrardeči senzorji premika
Pogoji delovanja infrardeEega senzorja na odprtem prostoru so povsem drugačni kot v primeru notranje vgradnje. Direktni vpliv sonca, vlage, živali in nizke temperature so dejavniki, ki jih ne smemo
zanemariti.


e) Magnetni kontakti
Pred uporabo infrardeEih senzorjev premika, ki lahko zaznajo premik v celotnem področju zaznave, so se za zaščito vrat in oken uporabljali magnetni kontakti. Ti uporabljajo za zaznavo magnetno polje, ki je v primeru odpiranja prekinjeno, kar proži alarm. Prednost
magnetnih kontaktov je cenovno ugodna rešitev
f) Senzorji loma stekla
V primeru, da so v objektu večje steklene površine ali pri izložbah, priporočamo uporabo senzorja loma stekla. Senzor povzroči alarm ob zaznavi specifične frekvence loma stekla, ravno tako pa je občutljiv tudi na rezanje steklenih površin.

g) Bariere
Za zahtevnejše aplikacije in postavitev dodatnih ovir vlomilcu se velikokrat uporabljajo bariere. Vsaka bariera je sestavljena iz sprejemnika in oddajnika. Prekinitev obeh infrardečih žarkov sproži alarm.
.

g) Požarni senzorji
Vse alarmne centrale DSC omogočajo tudi priklop požarnih senzorjev, kar je velika prednost pri stanovanjskih vgradnjah.
Področje centrale, na katerega so priključeni požarni senzorji, je aktivno, ne glede na to, ali je sistem vključen ali ne.

2. ALARMNE CENTRALE
Alarmna centrala predstavlja glavno kontrolno enoto sistema. Njena funkcija je obdelava signalov, ki jih sprejema od senzorjev in tipkovnic, krmiljenje siren, prenos alarmnega signala. Alarmna centrala za svoje delovanje vedno potrebuje omrežno napajanje, transformator za prilagoditev napetosti in akumulator. Vsak alarmni sistem je neodvisen od mreanega napajanja. V primeru izpada centrala in s tem celoten sistem deluje normalno. Običajno je elektronika alarmne centrale skrita v kovinski omarici, kjer je mesto tudi za transformator in akumulator.
Alarmne centrale se razlikujejo po številu področij in številu particij.
Področje alarmne centrale pomeni vhod, na katerega se veže senzor alarmnega sistema, particija pa je ločen sistem, tako da lahko posamezen del alarmnega sistema deluje povsem samostojno. Alarmne centrale imajo integriran telefonski pozivnik, ki služi za prenos signala na dežurni center.


3. TIPKOVNICA
Preko tipkovnice komunicirate z alarmnim sistemom. Poznamo več vrst tipkovnic in sicer:
- LED tipkovnice , ki svoje stanje prikazujejo z LED diodami
- LCD Icon , za prikaz uporabljajo LCD signalizacijo z uporabo ikon
- LCD tipkovnice, ki nam ponuja alfanumeričen prikaz delovanja



4. SIRENA
Glavna funkcija sirene je opozarjanje, da je na objektu sprožen alarm.


5. BREZŽIČNI SISTEMI
Podobno kot žični senzorji se lahko uprabijo brezžični senzorji in oddajniki. Delujejo na frekvenci 433Mhz. Za delovanje skrbi 12v baterija. Sistem je lahko dodan “žičnim” sistemom ali kot samostojna enota.
