HWA-RANG

Fizično varovanje je najstarejša organizirana oblika varovanja. Fizično varovanje, katero danes normativno ureja država v Zakonu o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Ur.l. RS, št.32/94) določa, da dejavnost izvajajo strokovno usposobljene osebe – varnostniki, kateri s svojim delovanjem in ravnanjem zagotavljajo varovanje oseb in premoženja pred poškodovanjem, uničenjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega delovanja.

Varnostniki so lahko v varovanih objektih in na varovanih območjih stalno ali občasno prisotni. Storitve fizičnega varovanja obsegajo paleto varnostnih nalog, od izvajanja obhodov, preko enostavnih del »čuvajske« službe do najbolj zahtevnih varnostno receptorskih služb.

Oblika varovanja se določi glede na zahtevnost objekta v odvisnosti od varnostne ocene in ocene tveganja. Osnovni namen vseh oblik varovanja premoženja je preprečevanje škodnih dogodkov na varovanih objektih in na varovanih območjih zaradi požara, vloma ali ropa in varovanje premoženja pred poškodovanjem, odtujitvijo ali uničenjem.

Za izvajanje intervencije – takojšnjega odhoda varnostnikov na kraj sprožitve alarma ali na kraj varnostnikovega klica na pomoč – imamo varnostnike z opravljenim ustreznim specialističnim usposabljanjem. Varnostniki interventi so usposobljeni za interveniranje na protivlomne, protipožarne in protiropne alarme pa tudi na signale klica v sili, signale s sistemov za nadzor objektov, signale s sistemov za nadzor tehnoloških procesov in za reševanje iz dvigal.

Pooblastila varnostnikov

43. člen (ukrepi varnostnika)

(1) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe: – opozoriti osebo, naj se oddalji z območja, iz objekta ali prostora, ki ga varuje (v nadaljnjem besedilu: varovano območje), če se tam neupravičeno zadržuje; – ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju; – površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša; – preprečiti osebi vstop oziroma izstop z varovanega območja, če ta odkloni pregled iz prejšnje alinee, če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ji vstop oziroma izstop z varovanega območja prepreči; – zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, da z ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje; – zadržati osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije; – uporabiti sredstva za vklepanje, če drugače ne morejo zadržati osebe iz prejšnje alinee; – uporabiti fizično silo, če drugače ne more preprečiti osebi vstopa oziroma izstopa z varovanega območja, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje ali zadržati osebe do prihoda policije; – uporabljati video nadzorne sisteme in voditi evidenco obiskovalcev na varovanem območju.

(2) Imetnik licence mora obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe video nadzornega sistema iz devete alinee prejšnjega odstavka vidno objaviti na varovanem območju.

(3) Imetniki licence vodijo zbirko podatkov o posnetkih video nadzornega sistema in o obiskovalcih varovanega območja. Zbirka podatkov vsebuje podatke o posnetku video nadzornega sistema (slika oziroma glas), osebnem imenu, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, številki in vrsti osebnega dokumenta, času vstopa in izstopa na varovano območje in razlogu vstopa v varovano območje.

(4) Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo največ tri mesece od dneva njihovega nastanka, nato se uničijo. V primeru, ko obstaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se ti podatki hranijo največ eno leto, nato se uničijo.

(5) Uporaba ukrepov iz tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena zoper uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil ter drugih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge, ni dovoljena.

(6) Posest ali uporaba drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov, kot tudi psov, konj ali drugih živali pri opravljanju nalog zasebnega varovanja, je prepovedana.